Včasih nas ustavi podoba. Ustavi nas zato, ker v nas nekaj premakne.
Morda naš razum še nima odgovora, tisti tihi občutek pa že ve, da se je podoba dotaknila nečesa pomembnega. Prav v tem je moč simbolov. Ne dajejo navodil in ne ponujajo gotovosti. Odpirajo prostor, v katerem lahko postane vidno nekaj, kar je bilo prej nezavedno, nejasno ali še neubesedeno.
Carl Gustav Jung je velik del svojega raziskovalnega dela posvetil simbolom, sanjam in podobam, ki se vedno znova pojavljajo v doživljanju. Simbolov ni obravnaval kot skrivne kode, ki jih je treba razvozlati. Videl jih je kot most med zavednim in nezavednim delom človeka. Kot način, da se lahko nekaj globljega približa naši pozornosti.
Velikokrat nas podobe nagovarjajo, čeprav ne znamo razložiti, zakaj so se nas tako zelo dotaknile ali v nas sprožile posebne občutke. Luna. Vrata. Voda. Ogenj. Pot. Hiša. Meč. Krog.
Moč simbolov ni samo v tem, kaj predstavljajo sami po sebi, pač pa v tem, kaj prebudijo v nas.
Ko se srečamo s simbolom, se ne sprašujmo: »Kaj pomeni?« Veliko pomembnejše vprašanje je: »Zakaj se je ta simbol pojavil prav pri meni in kako se navezuje na mojo življenjsko situacijo?«
Pri simbolnem delu ni ene same razlage. Simbol živi v odnosu med podobo, vprašanjem in človekom, ki ga opazuje. Voda je lahko mir ali globina. Lahko predstavlja čustva, intuicijo ali občutek, da nas nekaj preplavlja. Vrata so lahko nova možnost, prehod v drugačno obdobje ali strah pred korakom, ki ga še nismo pripravljeni narediti.
Pri Velvet Secret na simbole gledamo prav na ta način. Ne kot na napovedi in ne kot na diagnoze. Nanje tudi ne gledamo kot na znamenja, da je prihodnost določena in nanjo ni mogoče vplivati. Simbol je povabilo, da se za trenutek ustavimo in prisluhnemo sebi. Da opazimo misel, spomin ali občutek, ki se je ob pogledu nanj pojavil.
Morda je prav zato simbol včasih močnejši od nasveta. Nasvet prihaja od zunaj. Simbol pa odpira vrata iz notranjosti navzven. Odgovor tako zraste iz naše notranjosti, iz tistega dela nas, ki ga simbol prebudi in pripelje na površje.
Kljub temu, da ne pove nujno, kaj moraš storiti, lahko osvetli kraj, kjer se je tvoje vprašanje v resnici rodilo.